*Slike se ne nujno ujemajo z dejanskimi izdelki!
Računalniška miška je ena izmed najbolj razširjenih naprav za interaktivno delo z računalnikom. Običajna miška je opremljena z gumbi, srednja tipka pa je pogosto kombinirana s kolescem, ki poleg pritiska omogoča tudi vrtenje.
“Napravo smo že od samega začetka ljubkovalno imenovali “miška”, saj je bila zaradi svojega izgleda - dva gumba in kabel - najbolj podobna miši. Kasneje imena nismo nikoli spremenili.” - D. Engelbart
Tehnološki privrženci pa so za ime poiskali bolj tehnično zadovoljivo podkrepitev. Ime miška naj bi tako pomenilo tudi m.o.u.s.e. = “manually- operated user selection equipment” oz. ročno upravljana uporabniška kazalna naprava.
9. decembra 1968 je vizionar dr. Douglas Engelbart na računalniški konferenci predstavil nov način dela z računalnikom. Naprava, ki jo je pri tem uporabil, je bila podobna leseni škatli na vrhu katere je sameval gumb, žica iz nje je vodila v računalnik. Šlo je za napravo, ki je navdihnila razvoj priljubljene miške in zasukala računalniško evolucijo. Dr. Engelbart je z njeno pomočjo demonstriral nov način rezanja, lepljenja in kopiranja delov teksta.
Na sliki od leve proti desni: Microsoftova “miška z zelenimi očmi”, l. 1983 (slika: troubleshootiissues.com), Applova Lisa, l. 1983 (slika: lowendmac.com) in Logitechova P4, l. 1982 (slika: computerweekly.com)Se še spomnite dni, ko si moral miško razstaviti, da si lahko očistil prah, ki se je nabral med kroglico in senzorskimi kolesci? Na srečo so se koleščki z začetkom novega tisočletja poslovili in predstavljena je bila prva optična miška. Lučka iz miške je svetila v podlago, nad njo nameščen senzor pa je nekaj tisočkrat v sekundi »posnel« površino in na podlagi procesiranja slik ugotovil, v katero smer je uporabnik premaknil miško.
Prva generacija teh mišk je imela seveda kabel, saj je bil problem lučki, senzorju in tudi procesnemu čipu zagotoviti dovolj energije. Toda tudi prva generacija uporabnih mišk ni delovala povsem brez problemov, saj se je pokazala težava pri hitrih premikih. Če je uporabnik sunkovito premaknil miško, je njen kazalec le poskočil po zaslonu, nato pa za hip »cuknil« v nasprotno smer, preden je, ob upočasnjevanju premikanja roke, spet ujel pravo smer.
Zaradi problemov pri natančnosti upravljanja z miško, so tehniki razvili boljši optični senzor, ki je obljubljal dvakratno boljšo natančnost pri premikih. Večja natančnost se je izkazala kot nekaj, kar še vedno podlega prej opisani težavi hitrega premika, a razvoj je šel naprej in prišla je tretja in nato še četrta generacija optike. Ta je, spet z Logitechom na čelu, prinesla hitrejše optične senzorje, ki so dovoljevali sunke z dolžino poti okoli meter na sekundo in končno pravilno interpretirali smer.
Trenutno imamo šesto do sedmo generacijo mišk. A že pri peti generaciji se je zgodil preskok tehnologij od optične k laserski. Prvi laserski senzor je posnel podlago 20-krat natančneje od optičnega. Hitrost sledenja je s 6000 posnetki na sekundo presegla karkoli prej videnega. S to natančnostjo laserski senzor zazna že rahel premik, ki ga optični senzor ni mogel.
V najnovejši generaciji, ki jo je spet revolucioniral Logitech, je obstoječi laserski senzor prenovljen tako, da deluje celo na stekleni, zrcalni oz. odsevni podlagi (tehnologijo so spektakularno poimenovali Darkfield laser), torej končno tudi na stekleni klubski mizici. Odličen primer tovrstne miške je Logitech Laser MX Master.Nekje vmes je večina mišk izgubila tudi kabel, saj so se pokazale težave pri premikanju miške (kabel se rad zatika), zato je posledično tudi ponudba brezžičnih mišk veliko pestrejša. V zadnjih letih so tehnologijo RF izboljšali do te mere, da brezžične miške delujejo brez menjave baterij tudi več mesecev, hkrati pa je sprejemnik na strani računalnika optimiran za hitro predajanje informacij in nekompromisno komunikacijo. Vedno širša je tudi ponudba mišk, ki omogočajo polnjenje preko USB izhodov ali celo Qi polnjenje.
Prava miška za vas je tista, katere oblika sledi naravni konturi vaše dlani - miška mora ohranjati naravno pozicijo vaše roke. Dobra računalniška miška je oblikovana tako, da zmanjšuje možnost za okvare zapestja zaradi ponavljajočih se gibov.
Poleg same velikosti miške, ki naj bo primerna glede na velikost vaše dlani, je pomembna tudi teže le-te, saj pravilna teža bistveno pripomore pri sami natančnosti dela.
Kar se tiče natančnosti miške (oznaka dpi.), je dobro vedeti kako velik zaslon imamo in kakšna je njegova resolucija. Večja občutljivost računalniške miške (večji dpi.) pomeni krajše oziroma manjše premike roke, večji kot je zaslon in večjo kot ima resolucijo (oznaka v px), bolj občutljivo miško potrebujemo.
Pri izbiri miške torej bodite pozorni, da ne bo prevelika ali premajhna. Ker vam takšna miška ne omogoča kasnejšega dodatnega prilagajanja, svetujemo, da izmerite svojo dlan in preverite kakšna je vaša naravna pozicija roke. Da je vaša računalniška miška napačne velikosti, vemo v primeru, ko je med uporabo miške, med dlanjo in računalniško miško veliko prostora. Če je miška ustrezne velikosti, bo dlan v celoti počivala na njeni površini. Predvsem je potrebno biti previden pri nakupu, saj so lahko fotografije izdelkov zavajajoče. V večini primerov slike namreč ne prikažejo oz. ne morejo prikazati dejanske velikosti izdelka. Pri nakupu torej upoštevajmo dimenzije izdelka in jih primerjamo z dimenzijami naše dlani.
Izbirate lahko med vertikalnimi, ergonomskimi, žičnimi, brezžičnimi ali gaming miškami. Na trgu se takoj zagotovo najde nekaj za vsakega.
Vertikalne miške, prav tako kot ostale ergonomske, skrbijo za pravilno obliko dlani med samo uporabo. Oblika vertikalne miške postavi dlan v pozicijo, ki jo lahko najlažje primerjamo s postavitvijo dlani pri streljanju s pištolo ali držanjem palice.
Za vse igralne navdušence pa je priporočljiv nakup gaming mišk, ki so posebej prilagojene potrebam računalniški igralcev. Več gumbov za več funkcij, hitrejša odzivnost in boljša natančnost.
Tudi če izbrana miška povsem ustreza vašim potrebam, lahko ravno z nepravilno uporabo škodite svojemu zdravju.
Tukaj je nekaj točk za pravilno uporabo računalniške miške:
